Prijava

Trenutno poteka akcija brezplačne objave ponudb.

Nekaj zanimivosti o vinu

Refošk
(teranovka, teran)  Refošk upeva samo v primorskem vinorodnem rajonu, koprskem in kraškem vinorodnem okolišu; v Istri.

O refošku oziroma teranu piše že Valvazor v svojem delu Slava vojvodine Krajnske dalnjega l. 1689.
Refošk daje kakovostno vino z značilno cvetico ter izrazitim sadnim okusom, ki včasih spominja na maline ali ribez. Na krasu daje znano kraško specialiteto kraški teran. Vino ima visoko kislino, slovi kot zdravilno vino, zdravniki ga priporočajo bolnikom s premalo kisline in za zbujanje teka.  

 

Malvazija
(žlahtni okus Mediterana)
 
Malvazijo omenjajo pisani viri že v 13. sotletju. Doma je iz Grčije in nosi ime po mestu Monemvaxia, ki obstaja še danes. V srednjem veku so evropski dvori in mesta popila več vina, kot so ga pridelali doma, zato je vinska trgovina cvetela. Benečani niso samo kupovali in prodajali vina, ampak so želeli tako cenjena in iskana vina pridelovati tudi doma. Zato so iz Grčije pripeljali tudi rozge trt za sajenje. Malvazija se je verjetno prav na ta način razširila praktično po vseh sredozemskih vinorodnih deželah, od Portogalske, Španije in Francije, po vsem Apeninskem polotoku in seveda pri nas. Vendar malvazija ni povsod ista. Poznamo več različnih vrst ali sort malvazije, prav tako pa tudi različna vina, ki imajo ime po malvaziji ali pa tudi ne. Naša, istrska malvazija je razširjena po vsej Istri in Kvarnerju, na Krasu, na Goriškem, Vipavskem in v Furlaniji.
Malvazija ni zelo zahtevna za vzgojo in obdelavo ali občutljiva na bolezni, da odganja pozno in uide pomladanskim pozebam, med letom pa nadoknadi zaostanek, pridobi precej sladkorja in dozori pred poznimi sortami.
Vino malvazija, pripravljeno in donegovano po sodobnih strokovnih napotkih, daje izvrstno kakovost in se lahko primerja z vsem belimi iz drugih vinorodnih okolišev. Odlika malvazije sta predvsem poln okus in prijetna, izrazita cvetica.  

 

Laški rizling

(italijanski rizling, graševina, Welschriesling, Riesling italien blanc, rivček, beli rivček, Olasz riesling)  

Razprostranjen v Sloveniji na posavskem, podravskem in primorskem vinorodnem rajonu; v svetu pa v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Rusiji.
Izvira iz Francije, po Negrulju spada v zahodnoevropsko skupino sort. Sorto je prinesel v naše kraje okoli leta 1750 nadvojvoda Janeza, ko je zasadil vinograde v Pekrah pri Mariboru. Od takrat se je razširila po vsej Sloveniji.
Sorta je izredno rodna, včasih skoraj preveč – žal največkrat zaradi preobremenitve. Zaradi poznega odganjanja in s tem povezanega poznega cvetenja zahteva najboljše južne, tople, zavetne in dovolj visoke lege, na katerih lahko doseže vrhunsko kakovost. Na slabih legah daje vino povprečne ali slabe kakovosti. Občutljiva je na pomanjkanje magnezija.
Vino ima svetlorumenkasto do zelenkasto barvo, ki pri staranju prehaja v rumeno. Glede zaznave okusa in arome so opisi različni – lipovo cvetje, posušeno seno – travniške cvetlice, okus vinogradiške breskeve.  

 

Beli pinot
(beli burgeundec, bela klevna)   

Največ ga je v Franciji, ki je njegova domovina, razširjena pa je tudi v vseh treh vinorodnih rajonih Slovenije. Izvira iz Francije, kjer je originalno poimenovan Pinot blanc.
Sorto lahko gojimo skoraj na vseh legah in tleh, vendar vrhunska kakovost vina zahteva dobro lego in tla. Na zimsko pozebo beli pinot ni preveč občutljiv, dobro se obnese tudi na nižjih ali visokih legah. Med cvetenjem ni občutljiv na pozebo.
Vino Beli pinot daje dobra, na nekaterih posebnih legah vrhunska vina, ki so posebno mlada zelo cenjena. Sorte se drži ime uporabnosti, kar pomeni, da jo lahko s pridom uporabimo za mešanje-rezanje z drugimi vini. V Franciji in drugod jo uporabljajo za pridelavo penečih vin.  

 

Traminec
(diseči in rdeči)  

Razprostranjen v Sloveniji samo v podravskem vinorodnem rajonu; v svetu v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Rusiji, na Hrvaškem, Srbiji.
Izvira iz Tramina na J. Tirolskem. Obstajata dve varieteti sorte, ki jo enako poimenujemo – diseči in rdeči traminec, ki se razlikujeta v aromi. Rdeči traminec je rodnejši in daje manj aromatično vino, dišeči pa daje manj pridelka in bolj aromatično vino. Vino traminca zaradi poudarjene arome slovi kot »žensko«. 

 

Žametovka
(žametna črnina, modra kavčina, črnina, debela črnina) 

V Sloveniji je najbolj razprostranjena v posavskem vinorodnem rajonu, v šmarsko-virštanjskem, bizeljsko-sremiškem in dolenjsekm vinorodnem okolišu.
Je naša udomačena sorta.  Žametovka je bila nekdaj zelo razširjena vinska sorta v Sloveniji. Verjetno se je po pojavu trsne uši njena razšrijenost skrčila le na Posavje in Dolenjsko, kjer se je ohranila zahvaljujoč njeni nosilni vlogi v pridelavi cvička.
Za tla ni izbirčna, pač pa jo zaradi poznega dozorevanja sadimo le na dobre južne lege z obilo sonca.
Vino Žametovke je rdečkaste barve z okusom po malinah, lahko, gladko in s prijetno trpkostjo. Žametovka je in bo še nadalje ena nosilnih sort za pridelavo rdečkastih vin v posavskem rajonu, posebno cvička.
Zaradi visoke kisline in pitnosti, žametovko zdravniki priporočajo diabetikom. 

 

Chardonay
(morillon, pinot chardonnay, beaunois, melon blanc in Petite Sainte-Marie) 

Chardonnay je bela, stara franscoska sorta, imenovana po istoimenski občini v Maconnais. Vino je vsebinsko bogatejše od belega pinota.
Vino je slamnatorumene do rahlo zelenkaste barve. Tudi povsem suho učinkuje močno in  polno, maldo nas spominja po cvetici na lipov cvet, jabolko, banano, orehe ali med. To je sorta, ki so jo dolgo zamenjevali z belim pinotom, je zelo skormna glede tal in daje na strmih apnenih tleh odličen pridelek z visokim kakovostnim potencialom. Te lastnosti so tiste, ki so chardonnayu omogočile svetovno razširjenost. 

 

Janževec 

Sorta: 40% chardonnay, 40% ranina, 10% Renski rizling, 10% sauvignonVino je nežno do zlatorumene barve. Prijetna cvetica nežnih sadnih arom, spominja predvsem na jabolka, limone, mandelj. Janževec je odlično mešano vino. Vino je primerno za kratkoročno staranje.  

 

Modri pinot 

Je ena najbolj zahtevnih sort za gojenje, saj ne poznamo nikakršnega sistema, nobenega pravila – ne pri izbiri lege, ne pri izbiri načina sajenja, ne glede pravega časa za trgatev. Modri pinot pridelujejo tudi na zelo severnih področjih, celo v Švici. Domovina modrega pinota je vsekakor Burgundija. Če bi primerjali tamkajšnje podnebje, sestavo tal, letne padavine ipd. z našimi, bi ugotovili, da leži »slovenska Burgundija« nekje med Štajersko in Primorsko. Južneje od Štajerske in severneje od Primorske.  

 

Rebula  

Je avtohtona sorta Vipavske in Goriških Brd. S pravilno tehnološko zrelostjo in nizkimi pridelki po trsu daje ta sorta vrhunsko enkratno kvaliteto, ki se odraža predvsem v izraziti sadnosti, prijetni vinski cvetici, harmoničnem finem okusu ter pitkosti. Spravilno odbiro in zrelostjo grozdja in posebno predelavo daje ta sorta odlična peneča vina, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo.  

 

Sorti merlot in kabernet sauvignog 

Sta najbolj razširjeni in pomembni rdeči sorti vinske trte, saj ju gojijo na vseh celinah sveta.  Obe sorti imata korenine v vinorodni deželi Bordeaux v Franciji.
Sorte so se zaradi različnih ekoloških razmer prilagajale in posledično spreminjale rastne in rodne potenciale. Take razlike se opažajo tudi na manjših geografskih razlikah, saj ekološke razmere in klima  neposredno odločajo o fizilogiji vinske trte.  

 

Kraški teran 

Slovenska vinska posebnost je zagotovo kraški teran, ki ga daje sorta refošk na kraški planoti. Po poreklu je verjetno iz Irske. V Sloveniji je sorta  razširjena na Krasu in v koprskem okolišu, sicer pa še v Istri in Makedoniji. Na karakter tega  nadvse častitiljivega vina  ima velik vpliv kraška rdeča prst (terra rossa), ki je tudi posebnost med vinogradniškimi tlemi.
Kraški teran je enkratno temno rdeče vino z vijolčnim odtenkom. Njegova poglavitna odlika je izredno visoka mlečna kislina, ki nastane s biološkim razkisom.
Nekateri pravijo, da je teran slovel že v rimskih časih kot vino zdravilnih lastnosti. Te mu pripisujejo še danes. Vino je cenjeno, iskano in tudi vredno slovesa in pozornosti. Teran je osvežujoče in zdravo vino. Odlikujejo ga tudi svojevrstna cvetica, ki spominja na maline. Strokovnjaki menijo, da mu to cvetico daje kraška zemlja, v kateri je toliko železa.  

 

Vir: O martinu, moštu, goski in vinu (Andrej Fric)

 

Zadnje objave